Venezuelske oblasti so začele z izpustitvijo večjega števila političnih zapornikov, med katerimi so tudi tuji državljani. Predsednik venezuelskega parlamenta Jorge Rodriguez je to potezo označil za enostransko gesto, namenjeno ohranjanju miru v državi. Gre za pomemben korak v času zaostrenih notranjepolitičnih razmer, ki ga pozorno spremlja tudi mednarodna javnost. Izpustitve prihajajo v obdobju, ko se socialistični režim Nicolása Madura sooča z vse močnejšim zunanjim pritiskom, zlasti s strani Združenih držav Amerike. Čeprav Rodriguez poudarja notranje vzroke za to odločitev, analitiki opozarjajo na povezavo med temi dejanji in stopnjevanjem sankcij ter diplomatskih ukrepov proti venezuelskemu vrhu. Kljub tej gesti ostajajo odnosi med Caracasom in Washingtonom izjemno napeti. Združene države Amerike so namreč v preteklosti že večkrat zahtevale brezpogojno izpustitev vseh zaprtih nasprotnikov režima in tujih državljanov, hkrati pa so zvišale denarne nagrade za informacije, ki bi vodile do aretacije ključnih članov venezuelskega vodstva zaradi obtožb o nezakonitih dejavnostih.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posodobila seznam držav, za katere velja obvezno plačilo varščine v višini 15.000 ameriških dolarjev ob vstopu v Združene države Amerike. Na seznam je bilo tiho, v času praznikov, dodanih sedem novih držav, med katerimi jih je pet z afriške celine. Ukrep je del širše strategije zaostrovanja pogojev vstopa v državo, ki jo Trumpova administracija izvaja v svojem drugem mandatu. Ta poteza nadgrajuje predhodne odločitve o prepovedih potovanj, s katerimi so Združene države Amerike znatno omejile vstop državljanom številnih držav. Cilj varščine je po navedbah ameriških uradnikov zagotoviti, da bodo tuji državljani zapustili državo pred iztekom vizuma. Kritiki ukrepa opozarjajo, da visoki finančni zneski predstavljajo de facto prepoved vstopa za večino prebivalcev omenjenih regij, kar še dodatno poglablja razkorak med ZDA in prizadetimi državami v Afriki in Aziji.

Nekdanja podpredsednica kanadske vlade in ministrica za finance Chrystia Freeland bo prevzela vlogo svetovalke ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Freeland, ki je v preteklosti zasedala več ključnih ministrskih položajev v Kanadi, se je odločila za izstop iz kanadskega parlamenta, da bi svoje izkušnje in politično znanje neposredno namenila podpori ukrajinskemu vodstvu. Njeno imenovanje prihaja v času, ko Ukrajina intenzivno krepi svoje diplomatske in svetovalne mreže na Zahodu, da bi zagotovila nadaljnjo politično ter finančno podporo v spopadu z rusko agresijo. Chrystia Freeland, ki ima ukrajinske korenine in tekoče govori ukrajinsko, velja za eno najmočnejših zaveznic Kijeva v Severni Ameriki. Kot nekdanja novinarka in avtorica del o ruskem kapitalizmu ter globalni politiki prinaša globoko razumevanje regije. Njena nova vloga bo predvsem usmerjena v strateško svetovanje glede odnosov z zahodnimi partnerji in gospodarske obnove države, kar bo še dodatno okrepilo vezi med Ottawo in Kijevom. Odločitev o odstopu s poslanskega mesta v Kanadi poudarja pomen, ki ga kanadska politika pripisuje stabilnosti in uspehu Ukrajine na mednarodnem prizorišču.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki prepoveduje oskrbo objektov v lasti agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) z vodo in elektriko. Odločitev predstavlja dodatno stopnjevanje pritiska na delovanje te humanitarne organizacije, ki je ključna za preživetje palestinskega prebivalstva na območju Gaze in Zahodnega brega. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejanje ostro obsodil, k obsodbam pa se je pridružila tudi skupina držav, vključno s Slovenijo. Mednarodna skupnost je danes enotno opozorila, da izraelska prepoved dobave osnovnih življenjskih dobrin pomeni neposredno kršitev mednarodnega prava in humanitarnih standardov. Poteza je bila sprejeta v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo zaradi dolgotrajne vojaške ofenzive. Kritiki opozarjajo, da bo takšna politika onemogočila osnovno delovanje bolnišnic, šol in zatočišč, ki jih upravlja agencija, kar bo neposredno prizadelo civilno prebivalstvo v regiji.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump po začetnem pogovoru s Putinom sprva kritiziral Kijev, je po najnovejših ugotovitvah obveščevalne agencije Cia spremenil svoje stališče. Ameriški obveščevalci so namreč ugotovili, da Ukrajina ni ciljala omenjene rezidence, kar potrjujejo tudi navedbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je vpletenost v dogodek že pred tem odločno zanikal. Trump je pojasnil, da se je v bližini Putinove rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar po njegovih besedah incident ni bil povezan z načrtovanim ukrajinskim napadom. Kremelj je pred tem obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco v regiji Novgorod, kar so ruski predstavniki označili za očiten akt sabotaže. Kljub ruskim obtožbam in prizadevanjem zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi incident prikazali kot provokacijo, Bela hiša in ameriške obveščevalne službe vztrajajo pri oceni, da dokazi za ukrajinsko odgovornost ne obstajajo.

Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer sta bila obtožena sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.

Slovenska vlada in zunanje ministrstvo sta izrazila globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v Venezueli. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da si Slovenija ne želi nove vojne, in vsakršen vojaški poseg proti suvereni državi, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava, označil za nedopustno dejanje. Vlada skupaj s partnerji v Evropski uniji pozorno spremlja razvoj dogodkov in poziva k mirni rešitvi krize. Odzvala se je tudi koalicijska stranka Levica, ki je morebitne grožnje z intervencijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v uradnem sporočilu ponovilo zavezanost Slovenije k deeskalaciji in spoštovanju suverenosti držav. Diplomatska prizadevanja ostajajo osredotočena na preprečevanje nasilja in zagotavljanje stabilnosti v regiji, pri čemer Slovenija usklajuje svoja stališča s skupno zunanjo politiko Evropske unije.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je s partnerji v EU pozvalo k deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava v Venezueli. Premier Robert Golob je obsodil vsak vojaški poseg proti suvereni državi, ki ni v skladu z mednarodnim pravom. Stranka Levica pa je pozvala k obsodbi Združenih držav Amerike.

Poleg Irana in Kube je tudi Rusija ostro obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo. Evropske države so medtem pozvale k umiritvi razmer.

Iz venezuelske prestolnice Caracas so danes poročali o več močnih eksplozijah in preletih letal, ki so jih očividci zaznali okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času. Incident se je zgodil v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal možnost kopenskega vojaškega posredovanja v državi. ZDA so pred tem na morju že sprožile obsežno operacijo proti domnevnim tihotapcem mamil, kar v Caracasu razumejo kot neposredno grožnjo suverenosti. Eksplozije v prestolnici sledijo stopnjevanju ameriških vojaških aktivnosti v regiji, ki vključujejo tudi nedavne zračne napade na cilje znotraj venezuelskega ozemlja. Venezuelske oblasti so zaradi dogodkov že v preteklih tednih razglasile najvišjo stopnjo vojaške pripravljenosti in mobilizirale civilno prebivalstvo. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem izvoru eksplozij, vendar dogodek kaže na nevarno stopnjevanje konflikta med državama.

Izraelske oblasti so potrdile, da bodo uveljavile napovedano prepoved delovanja za 37 nevladnih organizacij, ki do določenega roka niso izpolnile novih pogojev za registracijo. Organizacijam bodo začasno odvzeli licence za izvajanje dejavnosti, kar bo močno oviralo humanitarno delo na terenu. Ta poteza je nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med izraelsko vlado in mednarodno humanitarno skupnostjo, ki so se stopnjevale že od avgusta 2025. Izrael vztraja, da so novi registracijski postopki in strožji nadzor osebja nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani Hamasa in za zagotavljanje nacionalne varnosti. Na drugi strani humanitarne organizacije trdijo, da gre za načrtno spodkopavanje njihove avtonomije in neodvisnosti. Izvršitev prepovedi prihaja v času, ko se Izrael spopada z mednarodnimi kritikami zaradi širjenja naselbin na Zahodnem bregu in nenehnih vojaških operacij v Gazi. Odvzem licenc bo po ocenah analitikov še dodatno otežil dostavo nujne pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so te organizacije ključne pri logistiki in razdeljevanju hrane ter zdravil. Kljub mednarodnim pozivom k popustljivosti izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja ne kaže namere po spremembi politike do nevladnega sektorja, ki ga pogosto obtožuje politične pristranskosti.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju ameriških medijev podala oceno, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni namerno ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do te ugotovitve so prišli po analizi incidenta, v katerem je Rusija obtožila Kijev poskusa napada na državno rezidenco v regiji Novgorod. Ameriški uradniki za nacionalno varnost so s tem podprli uradna stališča Ukrajine in Evropske unije, ki sta moskovske obtožbe že pred tem odločno zavrnili. Ruska stran pod vodstvom zunanjega ministra Sergeja Lavrova je vztrajala pri trditvah o obsežnem napadu z 91 droni, kar pa so neodvisni strokovnjaki označili za neprepričljivo. Kljub ruskim navedbam o uničenju vseh letalnikov, Kremelj ni predložil verodostojnih dokazov, ki bi potrjevali, da je bil cilj napada osebno ruski predsednik. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države pozvale k dialogu, druge pa incident označile za provokacijo.

Slovenija danes uradno zaključuje svoje dvoletno nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN), ki se je začelo januarja lani. Ob tej priložnosti je premier Robert Golob izrazil visok hvaležnost slovenski diplomaciji in vsem vpletenim v projekt, pri čemer je poudaril, da je ponosen na dosežke države na mednarodnem prizorišču. Po njegovih besedah je Slovenija v tem obdobju utrdila svoj ugled kot verodostojna in načelna članica mednarodne skupnosti. Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob zaključku mandata izpostavili, da je Slovenija v preteklih dveh letih aktivno sodelovala pri obravnavi najzahtevnejših globalnih izzivov, vključno s konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Uspešno delovanje v najpomembnejšem organu svetovne organizacije je po mnenju vlade dokaz, da lahko tudi manjše države pomembno prispevajo k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. Mandat je zaznamovalo predvsem septembrsko predsedovanje, ki je bilo deležno številnih pohval s strani tujih partnerjev.

Ukrajina je ponovila, da Rusija ni predložila verodostojnih dokazov za trditev, da je napadla Putinovo rezidenco z droni. Politični in vojaški strokovnjaki so ruske informacije o 91 izstreljenih dronih označili za neutemeljene in neprepričljive. Napadi se nadaljujejo, prav tako tudi diplomatske dileme in nove obtožbe.

Vodja jemenskega predsedniškega sveta Rašad al-Alimi je v državi razglasil 90-dnevne izredne razmere, s čimer se jemenske oblasti odzivajo na stopnjevanje konflikta s separatističnimi gibanji. Poleg razglasitve izrednih razmer je predsedniški svet uradno preklical varnostni pakt z Združenimi arabskimi emirati, kar predstavlja pomemben zasuk v regionalni diplomaciji in vojaških zavezništvih. Ta poteza kaže na poglobitev razkola med osrednjo jemensko vlado in nekdanjimi regionalnimi zavezniki v dolgotrajni državljanski vojni. Razmere v državi ostajajo napete, saj uvedba izrednih razmer podeljuje razširjena pooblastila varnostnim silam za zagotavljanje stabilnosti in zatiranje separatističnih dejavnosti na strateško pomembnih območjih države. Odločitev odraža kritično fazo prizadevanj za ohranitev ozemeljske celovitosti Jemna v luči notranjih trenj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, kjer sta voditelja potrdila tesno zavezništvo in usklajenost glede bližnjevzhodne politike. Trump je med srečanjem ostro zagrozil Iranu z novimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj program balističnih raket. Ameriški predsednik je poudaril, da ZDA ne bodo dopustile groženj izraelski varnosti s strani iranskega režima. Obenem je Trump ponovil svojo neomajno zahtevo po popolni razorožitvi palestinskega gibanja Hamas, kar ostaja ključni pogoj za dolgoročno stabilizacijo območja Gaze. Srečanje se je odvilo v luči predhodnih prizadevanj za uveljavitev Trumpovega mirovnega načrta, ki vključuje amnestijo v zameno za izpustitev vseh talcev. Netanjahu, ki se doma sooča s sodnimi postopki, je v Trumpu znova našel močnega zaveznika, saj je ameriški predsednik že v preteklosti javno podprl njegovo politiko in ga označil za vojnega heroja.

Evropska unija in številne druge države so kritizirale Izrael zaradi priznanja Somalilanda, pokrajine, ki je pred več kot 30 leti razglasila neodvisnost od Somalije. EU je pozvala k spoštovanju suverenosti Somalije znotraj njenih mednarodno priznanih meja. O potezi Izraela bo v ponedeljek razpravljal tudi Varnostni svet ZN.

Rusija je izvedla obsežne napade z droni in raketami na Kijev in druge ukrajinske regije, ravno ko se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Pred srečanjem s Trumpom bo Zelenski opravil telefonski pogovor z njim in evropskimi voditelji.

Izrael je kot prva država na svetu priznal Somaliland kot neodvisno državo. Premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da Izrael priznava suverenost te somalijske pokrajine, ki je neodvisnost razglasila leta 1991, a doslej ni prejela mednarodnega priznanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Napovedal je, da bi lahko do konca leta sprejeli pomembne odločitve.

Rusija je Franciji predložila predlog glede izpustitve francoskega raziskovalca Laurenta Vinatierja, ki je v Rusiji zaprt zaradi kršitve zakona o tujih agentih in obtožb vohunjenja. Kremelj je sporočil, da je zdaj na potezi Francija.

Združene države Amerike so prepovedale vstop nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in še štirim osebam, ker naj bi pritiskali na ameriška tehnološka podjetja in jih silili v cenzuro na družbenih omrežjih. State Department je sporočil, da gre za ukrep proti poskusom prisiljevanja ameriških platform v cenzuro.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN Združene države Amerike obtožil "kavbojskega" pristopa do Venezuele. Nebenzja je blokado venezuelske obale označil za dejanje agresije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je izrazil zaskrbljenost glede dogajanja v Venezueli.

Tajska in Kambodža bosta v sredo začeli pogovore o končanju konflikta, ki je v začetku meseca zahteval več kot 40 življenj. Tajski zunanji minister Sihasak Phuangketkeow je priznal, da je bil prejšnji dogovor o prekinitvi ognja, pri katerem so posredovale ZDA, prehitro sklenjen.

Ameriški predsednik Donald Trump je imenoval guvernerja zvezne države Louisiana, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki je dansko avtonomno ozemlje.

Po pogovorih na Floridi med odposlancem ameriškega predsednika Trumpa, Stevom Witkoffom, in odposlancem ruskega predsednika Putina, Kirilom Dmitrijevim, je Witkoff izjavil, da Rusija ostaja zavezana doseganju miru v Ukrajini. Kljub temu pa Rusija meni, da so evropske in ukrajinske spremembe ameriškega predloga načrta nekonstruktivne.

Kremelj je zanikal, da bi potekale priprave na tristranske mirovne pogovore med Rusijo, Ukrajino in ZDA, ki jih je omenjal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kljub temu je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogovor s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom, kar je Pariz pozdravil.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Ukrajino, naj hitro doseže dogovor za končanje vojne. Njegov poziv prihaja pred novimi pogovori, ki bodo potekali v Miamiju na Floridi, kjer se bodo ameriški predstavniki ločeno sestali z ukrajinskimi in ruskimi pogajalci.

Rusija je Združene države pozvala, naj se v zaostrenih odnosih z Venezuelo izognejo »usodni napaki«. Moskva je pozvala k zadržanosti in izrazila podporo oblasti v Caracasu, s katerimi je v stalnem stiku.

V Haagu je bila na diplomatski konferenci Sveta Evrope in Nizozemske ustanovljena mednarodna komisija za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Konvencijo o ustanovitvi komisije, ki bo vzpostavila mednarodni mehanizem za povračilo škode zaradi ruske agresije, je podpisalo 34 držav, vključno s Slovenijo, in Evropska komisija. Namen komisije je zagotoviti, da bo Ukrajina prejela odškodnino za večstomilijardno škodo in domnevne vojne zločine.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju pozvala Evropsko unijo k nujnemu ukrepanju glede hudih humanitarnih razmer v Gazi. Poudarila je pomen ohranitve premirja v enklavi in nadaljevanja prizadevanj za uveljavitev rešitve dveh držav.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, se je odpravil v Nemčijo, kjer naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva. Namen srečanja je pogovor o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik je evropske voditelje označil za šibke in pozval Ukrajino k izvedbi demokratičnih volitev.

Ameriški portal Defense One je objavil domnevni osnutek ameriške nacionalne strategije, ki naj bi si prizadevala odvrniti štiri članice Evropske unije od nadaljnjega članstva. Bela hiša obstoj dokumenta zanika. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je ZDA pozvala, naj se ne vmešavajo v evropske notranje zadeve, kar je odziv na nedavne kritike ameriškega predsednika o Evropi in objavo nove ameriške strategije nacionalne varnosti.

Donald Trump je napovedal, da bi se ameriška delegacija lahko udeležila sobotnih pogovorov v Evropi o vojni v Ukrajini, vendar le pod pogojem, da v Washingtonu ocenijo, da bo udeležba obetavna.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob robu zasedanja Varnostnega sveta ZN v New Yorku poudarila, da ne komentira internih postopkov glede imenovanja veleposlanikov. Kljub nesoglasjem med predsednico republike in premierjem je zatrdila, da so kandidati za veleposlanike opravili različna preverjanja usposobljenosti in strokovnosti.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku poudarila, da se mora vojna v Ukrajini končati. Pozvala je Rusijo, naj sprejme brezpogojno premirje, s katerim se je Ukrajina po njenih besedah strinjala že pred meseci. Zasedanje so sklicale evropske članice Varnostnega sveta ZN in Južna Koreja.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob obisku v New Yorku izrazila upanje Slovenije, da bodo ZDA ostale dober zaveznik in partner Evropi. Izjava je bila podana v pogovoru s slovenskimi dopisniki ob robu obravnave nove strategije nacionalne varnosti ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v ponedeljek v Londonu sestal z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Kot je sporočil Macron, so ocenjevali pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, ki jih vodijo ZDA.

Francija in Kitajska sta med državniškim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona sklenili dogovor o sodelovanju pri zaščiti velikih pand. V okviru t. i. diplomacije pand bo Francija leta 2027 prejela dve pandi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom na Kitajskem pozval k povečanju pritiska na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. V Moskvi pa so se posmehljivo odzvali na izjave nemškega kanclerja Friedricha Merza o nezaupanju do ameriških pogajalcev glede končanja vojne v Ukrajini, češ da ZDA in Rusija sklepata dogovore mimo Ukrajine in Evropejcev.

Delegaciji ZDA in Ukrajine sta v Miamiju zaključili drugi dan pogajanj o mirovnem sporazumu in se dogovorili, da bodo pogovore nadaljevali tudi danes. Ameriški State Department je to sporočil v petek zvečer.

Slovenski veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar je v Damasku v imenu mednarodne skupnosti zagotovil podporo Siriji pri izgradnji boljše prihodnosti za vse njene državljane. Delegacija Varnostnega sveta ZN je Sirijo obiskala v okviru slovenskega predsedovanja temu organu.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju ministrskega sveta Ovseja na Dunaju opozorila na kršitve načel in zavez organizacije s strani Rusije. Poudarila je, da ruska agresija na Ukrajino ogroža mir, človekove pravice in spodkopava demokracijo, ter dodala, da vojni zločini ne smejo ostati nekaznovani.

Slovenija bo predvidoma leta 2026 odprla štiri nova veleposlaništva v Uzbekistanu, Kazahstanu, na Islandiji in Norveškem. Vsa veleposlaništva bodo imela sedež v Ljubljani, vodili pa jih bodo tako imenovani leteči veleposlaniki, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.